Seznam kemičnih elementov

seznam Wikimedie
(Preusmerjeno s strani Seznam kemijskih elementov)

To je seznam 118 kemičnih elementov, ki so bili odkriti in uradno poimenovani do leta 2024. Kemični element, ki ga pogosto preprosto imenujemo element, je vrsta atomov, ki imajo vsi v svojih atomskih jedrih enako število protonov. [1]

Seznam uredi

ElementIzvor imena[2][3][4]
Sinonimi[5]
SkupinaPeriodaBlokStandardna
atomska
teža
[a]
Gostota[b][c]Tališče[d]Vrelišče[e]Specifična
toplota
[f]
Elektro­negativnost[g]Pogostost
v zemeljski
skorji
[h]
Izvor[i]Faza pri s.t.[j]
Vrstno število
Z
SimbolIme(Da)(g/cm3)(K)(K)(J/· K)(mg/kg)
 
1HVodikgrška elementa hydro- in -gen, 'vodo-tvorec'
Sinonimi: hidrogen, vodenec
11blok s1,0080,0000898814,0120,2814,3042,201400prvobitnoplin
2HeHelijgrško hḗlios, 'sonce'181blok s4,00260,0001785[k]4,225,1930,008prvobitnoplin
3LiLitijgrško líthos, 'kamen'12blok s6,940,534453,6915603,5820,9820prvobitnotrdnina
4BeBerilijBeril, mineral (izhaja iz imena Belur v severni Indiji)[6]22blok s9,01221,85156027421,8251,572,8prvobitnotrdnina
5BBorBoraks, mineral (iz arabščine bawraq)132blok p10,812,34234942001,0262,0410prvobitnotrdnina
6COgljikIzpeljano iz oglje po zgledu nem. Kohlenstoff ogljik; latinsko carbo, 'premog'142blok p12,0112,267>400043000,7092,55200prvobitnotrdnina
7NDušikIzpeljano iz dušiti, ker dušik zaduši plamen, ko temu zmanjka kisika; grško nítron 'naravna sodavica' in -genos, 'ki povzroči nastanek'152blok p14,0070,001250663,1577,361,043,0419prvobitnoplin
8OKisikIzpeljano iz kȋs po zgledu novolat. oxygenium; grško oksýs 'oster,kisel in -genos, 'ki povzroči nastanek'
Sinonimi: kislec, oksigen
162blok p15,9990,00142954,3690,200,9183,44461000prvobitnoplin
9FFluorLatinsko fluere, 'tekočina, teči'172blok p18,9980,00169653,5385,030,8243,98585prvobitnoplin
10NeNeongrško néos, 'nov'182blok p20,1800,000899924,5627,071,030,005prvobitnoplin
11NaNatrijPrevzeto (eventualno prek nem. Natrium) iz novolatinske natrium, kar je izpeljano iz francoske 'natron'13blok s22,9900,971370,8711561,2280,9323600prvobitnotrdnina
12MgMagnezijMagnesia, prefektura v vzhodni Tesliji v Grčiji23blok s24,3051,73892313631,0231,3123300prvobitnotrdnina
13AlAluminijalumina, iz latinščine alumen (gen, aluminis), 'grenka sol, alum'133blok p26,9822,698933,4727920,8971,6182300prvobitnotrdnina
14SiSilicijLatinsko silex, 'kremen' (originalno silicium)
Sinonim: kremenec
143blok p28,0852,3296168735380,7051,9282000prvobitnotrdnina
15PFosforgrško phōsphóros, 'ki nosi luč'153blok p30,9741,82317,305500,7692,191050prvobitnotrdnina
16SŽveploPrevzeto iz bavarsko starovisokonemško *swëpal, knjiž. nem. Schwefel ‛žveplo’; latinsko sulphur163blok p32,062,067388,36717,870,712,58350prvobitnotrdnina
17ClKlorgrško chlōrós, 'zelenkasto rumen'173blok p35,450,003214171,6239,110,4793,16145prvobitnoplin
18ArArgongrško argós, 'miren' (zaradi njegove kemijske inertnost))183blok p39,950,001783783,8087,300,523,5prvobitnoplin
19KKalijTujka, prevzeta po zgledu nem. Kali, Kalium in francoske kali iz novolatinske kalium, nastalo iz arabske al ḳalī 'pepelika, kalijev karbonat'14blok s39,0980,862336,5310320,7570,8220900prvobitnotrdnina
20CaKalcijTujka, prevzeta prek nemške Kalzium iz angleške calcium, kar je umetno narejena beseda iz latinske calx, 'apnenec'24blok s40,0781,54111517570,6471,0041500prvobitnotrdnina
21ScSkandijLatinsko Scandia, 'Skandinavija'34blok d44,9562,989181431090,5681,3622prvobitnotrdnina
22TiTitanTitan44blok d47,8674,54194135600,5231,545650prvobitnotrdnina
23VVanadijVanadis, staronorveško ime skandinavske boginje Freyja54blok d50,9426,11218336800,4891,63120prvobitnotrdnina
24CrKromgrško chróma, 'barva'64blok d51,9967,15218029440,4491,66102prvobitnotrdnina
25MnManganPrevzeto iz nemške Mangan, kar je skrajšano iz stararonemške Manganesium74blok d54,9387,44151923340,4791,55950prvobitnotrdnina
26FeŽelezostarocerkvenoslovansko želězo (simbol Fe is izhaja iz latinščine ferrum)84blok d55,8457,874181131340,4491,8356300prvobitnotrdnina
27CoKobaltNemško Kobold, 'škrat'94blok d58,9338,86176832000,4211,8825prvobitnotrdnina
28NiNikeljPrevzeto prek nem. Nickel iz šved. nickel 'parkelj, hudič, ki spremlja Miklavža 5.12. zvečer'104blok d58,6938,912172831860,4441,9184prvobitnotrdnina
29CuBakerPrevzeto iz hrv., srb. bàkar, staroslovanska beseda za ‛baker’ je '*mȅdь'; (latinsko cuprum)114blok d63,5468,961357,7728350,3851,9060prvobitnotrdnina
30ZnCinkPrevzeto iz nemške Zinke, 'konica, zobec'124blok d65,387,134692,8811800,3881,6570prvobitnotrdnina
31GaGalijLatinsko Galija, 'Francija'134blok p69,7235,907302,914626730,3711,8119prvobitnotrdnina
32GeGermanijLatinsko Germanija, 'Nemčija'144blok p72,6305,3231211,4031060,322,011,5prvobitnotrdnina
33AsArzenFrancosko arsenic, iz grške arsenikón 'oranžnorumeni avripigment' (iz stareiranščine *zarniya-ka, 'zlat'154blok p74,9225,7761090[l]8870,3292,181,8prvobitnotrdnina
34SeSelengrško selḗnē, 'luna'164blok p78,9714,8094539580,3212,550,05prvobitnotrdnina
35BrBromgrško brômos, 'smrad'174blok p79,9043,122265,8332,00,4742,962,4prvobitnokapljevina
36KrKriptongrško kryptós, 'skrit'184blok p83,7980,003733115,79119,930,2483,001×10−4prvobitnoplin
37RbRubidijLatinsko rubidus, 'rdeč'15blok s85,4681,532312,469610,3630,8290prvobitnotrdnina
38SrStroncijStrontian, vas na Škotskem, kjer so ga odkrili25blok s87,622,64105016550,3010,95370prvobitnotrdnina
39YItrijYtterby, Švedska, kjer so ga odkrili; glej tudi terbij, erbij, iterbij35blok d88,9064,469179936090,2981,2233prvobitnotrdnina
40ZrCirkonijCirkonij45blok d91,2246,506212846820,2781,33165prvobitnotrdnina
41NbNiobijNiobe, hči kralja Tantala iz grške mitologije; glej tudi tantal55blok d92,9068,57275050170,2651,620prvobitnotrdnina
42MoMolibdengrško molýbdaina, 'kos svinca', iz mólybdos, 'svinec', zaradi zamenjave s svinčevo rudo galenit (PbS)65blok d95,9510,22289649120,2512,161,2prvobitnotrdnina
43TcTehnecijgrško tekhnētós, 'umeten'75blok d[97][a]11,5243045381,9~ 3×10−9iz razpadatrdnina
44RuRutenijnovolatinsko Rutenija, 'Rusija'85blok d101,0712,37260744230,2382,20,001prvobitnotrdnina
45RhRodijgrško rhodóeis, 'rožnato oborvano', iz rhódon, 'Rosa'95blok d102,9112,41223739680,2432,280,001prvobitnotrdnina
46PdPaladijAsteroid Palas, planet v času odkritja elementa105blok d106,4212,021828,0532360,2442,200,015prvobitnotrdnina
47AgSrebroSlovenska beseda
 ·  Simbol Ag izhaja iz latinske argentum
115blok d107,8710,5011234,9324350,2351,930,075prvobitnotrdnina
48CdKadmijNovolatinsko cadmia, kralj Kadmos125blok d112,418,69594,2210400,2321,690,159prvobitnotrdnina
49InIndijLatinsko indicum, 'indigo' (barva med modro in vijolično)135blok p114,827,31429,7523450,2331,780,25prvobitnotrdnina
50SnKositerPrevzeto prek hrvaške, srbske kòsitar in cerkvenoslovanske kositrъ iz grške kassíteros
Sinonim: cin
145blok p118,717,287505,0828750,2281,962,3prvobitnotrdnina
51SbAntimonprevzeto prek nemške Antimon, latinsko ntimonium, nejasnega izvora
 ·  Simbol Sb izhaja iz latinske stibium
155blok p121,766,685903,7818600,2072,050,2prvobitnotrdnina
52TeTelurprevzeto prek nemške Tellur, latinsko tellus, 'zemlja'165blok p127,606,232722,6612610,2022,10,001prvobitnotrdnina
53IJodprevzeto prek nemške Jod iz francoske iode, iz grške ioeidḗs, 'vijoličast'175blok p126,904,93386,85457,40,2142,660,45prvobitnotrdnina
54XeKsenonprevzeto prek angleške xenon, grško xénon 'tuj'185blok p131,290,005887161,4165,030,1582,603×10−5prvobitnoplin
55CsCezijprevzeto prek nemške Cäsium, latinsko caesius, 'modrosiv'16blok s132,911,873301,599440,2420,793prvobitnotrdnina
56BaBarijgrško barýs, 'težek'26blok s137,333,594100021700,2040,89425prvobitnotrdnina
57LaLantangrško lanthánein, 'skrito'n/a6blok f138,916,145119337370,1951,139prvobitnotrdnina
58CeCerijpritlikavi planet Cerera, planet v času odkritja elementan/a6blok f140,126,77106837160,1921,1266,5prvobitnotrdnina
59PrPrazeodimgrško prásios dídymos, 'zeleni dvojček'n/a6blok f140,916,773120837930,1931,139,2prvobitnotrdnina
60NdNeodimgrško néos dídymos, 'novi dvojček'n/a6blok f144,247,007129733470,191,1441,5prvobitnotrdnina
61PmPrometijPrometej iz grške mitologijen/a6blok f[145]7,26131532731,132×10−19prvobitnotrdnina
62SmSamarijSamarskite, mineral poimenovan po Vasiliju Samarskin/a6blok f150,367,52134520670,1971,177,05prvobitnotrdnina
63EuEvropijEvropan/a6blok f151,965,243109918020,1821,22prvobitnotrdnina
64GdGadolinijGadolinit, mineral poimenovan po finskem mineralogu Johanu Gadolinun/a6blok f157,257,895158535460,2361,26,2prvobitnotrdnina
65TbTerbijYtterby, Švedska, kjer so ga našli; glej tudi itrij, erbij, iterbijn/a6blok f158,938,229162935030,1821,21,2prvobitnotrdnina
66DyDisprozijgrško dysprósitos, 'težko dobiti'n/a6blok f162,508,55168028400,171,225,2prvobitnotrdnina
67HoHolmijnovolatinsko Holmia, 'Stockholm'n/a6blok f164,938,795173429930,1651,231,3prvobitnotrdnina
68ErErbijYtterby, Švedska, kjer so ga našli; glej tudi itrij, terbij, iterbijn/a6blok f167,269,066180231410,1681,243,5prvobitnotrdnina
69TmTulijTule, staroveško ime za nepotrjeno lokacijo na severun/a6blok f168,939,321181822230,161,250,52prvobitnotrdnina
70YbIterbijYtterby, Švedska, kjer so ga našli; glej tudi itrij, terbij, erbijn/a6blok f173,056,965109714690,1551,13,2prvobitnotrdnina
71LuLutecijlatinsko Lutetia, 'Pariz'36blok d174,979,84192536750,1541,270,8prvobitnotrdnina
72HfHafnijnovolatinsko Hafnia, 'København' (iz danske havn, 'pristanišče')46blok d178,4913,31250648760,1441,33prvobitnotrdnina
73TaTantalkralj Tantal, iz grške mitologije; glej tudi niobij56blok d180,9516,654329057310,141,52prvobitnotrdnina
74WVolframprevzeto iz nemške Wolfram, zloženke iz Wolf 'volk' in srednjevisoke nemščine rām 'prašna umazanija, saje, rja'[7]66blok d183,8419,25369558280,1322,361,3prvobitnotrdnina
75ReRenijlatinsko Rhenus, 'Ren'76blok d186,2121,02345958690,1371,97×10−4prvobitnotrdnina
76OsOsmijgrško osmḗ, 'smrad'86blok d190,2322,61330652850,132,20,002prvobitnotrdnina
77IrIridijprevzeto prek angleške, francoske iridium, nemške Iridium iz novolatinske iridium, iz grške ī̃ris 'mavrica'96blok d192,2222,56271947010,1312,200,001prvobitnotrdnina
78PtPlatinaprevzeto po zgledu nemške Platin, 'star', izpeljanka iz špannske plata 'srebro'106blok d195,0821,462041,440980,1332,280,005prvobitnotrdnina
79AuZlatoSlovensk beseda: staroslovansko zlatъ 'zlat'
 ·  Simbol Au izhaja iz latinske aurum
116blok d196,9719,2821337,3331290,1292,540,004prvobitnotrdnina
80HgŽivo srebroDobesedni prevod latinske argentum vīvum (iz argentum 'srebro', vīvus 'živ')126blok d200,5913,5336234,43629,880,142,000,085prvobitnokapljevina
81TlTalijgrško thallós, 'zeleni poganjek ali vejica'136blok p204,3811,8557717460,1291,620,85prvobitnotrdnina
82PbSvineccerkvenoslovansko svinьcь
 ·  simbol Pb je izpeljan iz latinske plumbum
146blok p207,211,342600,6120220,1291,87 (2+)
2,33 (4+)
14prvobitnotrdnina
83BiBizmutprevzeto iz nemške Wismut, iz weiß Masse 'bela masa'156blok p208,989,807544,718370,1222,020,009prvobitnotrdnina
84PoPolonijlatinsko Polonia, 'Poljska' (domovina Marie Curie)166blok p[209][a]9,3252712352,02×10−10iz razpadatrdnina
85AtAstatgrško ástatos, 'nestabilnost'176blok p[210]75756102,23×10−20iz razpadatrdnina
86RnRadonradijeva emanacija, originalno iz imena izotopa Radon-222186blok p[222]0,00973202211,30,0942,24×10−13iz razpadaplin
87FrFrancijFrancija, domovina odkritelja Marguerite Perey17blok s[223]1,87281890>0,79[8]~ 1×10−18iz razpadatrdnina
88RaRadijfrancosko radium, kar je izpeljano iz latinske radiāre 'sevati'27blok s[226]5,597320100,0940,99×10−7iz razpadatrdnina
89AcAktinijgrško aktís, 'žarek'n/a7blok f[227]10,07132334710,121,15,5×10−10iz razpadatrdnina
90ThTorijThor, skandinavski bog groman/a7blok f232,0411,72211550610,1131,39,6prvobitnotrdnina
91PaProtaktinijProto- (grško prôtos, 'prvi, prej') + aktinij, ker je aktinij proizvod radioaktivnega razpada protaktinijan/a7blok f231,0415,37184143001,51,4×10−6iz razpadatrdnina
92UUranUran, sedmi planet Osončjan/a7blok f238,0318,951405,344040,1161,382,7prvobitnotrdnina
93NpNeptunijNeptun, osmi planet Osončjan/a7blok f[237]20,4591742731,36≤ 3×10−12iz razpadatrdnina
94PuPlutonijpritlikavi planet Pluton, deveti planet Osončja v času odkritja elementan/a7blok f[244]19,84912,535011,28≤ 3×10−11iz razpadatrdnina
95AmAmericijAmerika, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen, po analogiji evropijan/a7blok f[243]13,69144928801,13umetnotrdnina
96CmKirijPierre Curie in Marie Curie, francoska fizika in kemikan/a7blok f[247]13,51161333831,28umetnotrdnina
97BkBerkelijBerkeley, Kalifornija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjenn/a7blok f[247]14,79125929001,3umetnotrdnina
98CfKalifornijKalifornija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen LBNL laboratoryn/a7blok f[251]15,11173(1743)[b]1,3umetnotrdnina
99EsAjnštajnijAlbert Einstein, nemški fizikn/a7blok f[252]8,841133(1269)1,3umetnotrdnina
100FmFermijEnrico Fermi, italijanski fizikn/a7blok f[257](9,7)[b](1125)[9]
(1800)[10]
1,3umetnoneznana faza
101MdMendelevijDimitrij Mendelejev, ruski kemik in izumitelj, ki je predlagal periodni sistem elementovn/a7blok f[258](10,3)(1100)1,3umetnoneznana faza
102NoNobelijAlfred Nobel, švedski kemik in inženirn/a7blok f[259](9,9)(1100)1,3umetnoneznana faza
103LrLavrencijErnest Lawrence, ameriški fizik37blok d[266](15,6)(1900)1,3umetnoneznana faza
104RfRaderfordijErnest Rutherford, kemik in fizik iz Nove Zelandije47blok d[267](23,2)(2400)(5800)umetnoneznana faza
105DbDubnijDubna, Rusija, kjer so element odkrili v laboratoriju JINR57blok d[268](29,3)umetnoneznana faza
106SgSiborgijGlenn Theodore Seaborg, ameriški kemik67blok d[269](35,0)umetnoneznana faza
107BhBorijNiels Bohr, danski fizik77blok d[270](37,1)umetnoneznana faza
108HsHasij87blok d[269](40,7)umetnoneznana faza
109MtMajtnerijLise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka97blok d[278](37,4)umetnoneznana faza
110DsDarmštatijDarmstadt, Nemčija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen v laboratorijih GSI107blok d[281](34,8)umetnoneznana faza
111RgRentgenijWilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik117blok d[282](28,7)umetnoneznana faza
112CnKopernicijNicolaus Copernicus, poljski astronom127blok d[285](14,0)(283)(340)[b]umetnoneznana faza
113NhNihonijjaponsko Nihon, 'Japonska' (kjer je bil element prvič umetno ustvarjen) v Riken laboratorijih137blok p[286](16)(700)(1400)umetnoneznana faza
114FlFlerovijLaboratorij za jedrske reakcije Flerov, del JINR, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen; poimenovan po Georgyju Flyorovu, ruskem fiziku147blok p[289](9,928)(200)[b](380)umetnoneznana faza
115McMoskovijMoskovska oblast, Rusija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen v JINR laboratorijih157blok p[290](13,5)(700)(1400)umetnoneznana faza
116LvLivermorijLawrence Livermore National Laboratory v Livermore, Kalifornija167blok p[293](12,9)(700)(1100)umetnoneznana faza
117TsTenesTennessee, ZDA, kjer se nahaja Oak Ridge National Laboratory177blok p[294](7,2)(700)(883)umetnoneznana faza
118OgOganesonJurij Oganesjan, armenski fizik187blok p[294](7)(325)(450)umetnoneznana faza
  1. 1,0 1,1 1,2 Standardna atomska teža
    • '1,008', regular notation: conventional, abridged value (Table 2, Table 3)
    • '[97]', [ ] notation: massnumber of most stable isotope
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Vrednosti v ( ) oklepajih so predvidevanja
  3. Gostota (viri)
  4. Tališče v kelvinih (K) (viri)
  5. Vrelišče v kelvinih (K) (viri)
  6. Toplotna kapaciteta (viri)
  7. Elektronegativnost po Paulingu (viri)
  8. Pogostost elementov v zemeljski skorji
  9. Prvobitno (=izvor iz Zemlje), iz razpada ali umetno
  10. Faza pri standardnem stanju (25 °C [77 °F], 100 kPa)
  11. Helijevo tališče: helium does not solidify at a pressure of 1 bar (0,99 atm). Helium can only solidify at pressures above 25 atmosphere, which corresponds to a melting point of absolute zero (0 K).
  12. Arzen: element sublimes at one atmosphere of pressure.

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2. izd. (the "Gold Book") (1997). Spletna izdaja: (2006–) "chemical element". DOI: 10.1351/goldbook.C01022
  2. »Periodic Table – Royal Society of Chemistry«. www.rsc.org (v angleščini).
  3. »Online Etymology Dictionary«. etymonline.com (v angleščini).
  4. »Slovenski etimološki slovar (Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)«. www.rsc.org.
  5. »Sinonimni slovar slovenskega jezika (Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)«. www.rsc.org.
  6. »beryl«. Merriam-Webster. Arhivirano iz spletišča dne 9. oktobra 2013. Pridobljeno 27. januarja 2014.
  7. van der Krogt, Peter. »Wolframium Wolfram Tungsten«. Elementymology & Elements Multidict. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2010. Pridobljeno 11. marca 2010.
  8. Originally assessed as 0,7 by Pauling but never revised after other elements' electronegativities were updated for precision. Predicted to be higher than that of caesium.
  9. Konings, Rudy J.M.; Beneš, Ondrej. »The Thermodynamic Properties of the 𝑓-Elements and Their Compounds. I. The Lanthanide and Actinide Metals«. Journal of Physical and Chemical Reference Data. doi:10.1063/1.3474238.
  10. »Fermium«. RSC.