Register nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o nesnovni dediščini, ki se v Sloveniji vodi pri Ministrstvu za kulturo in je del registra kulturne dediščine. Nesnovno kulturno dediščino prestavljajo nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino[1], vodi pa se z namenom zagotavljanja informacijske podpore izvajanju varstva dediščine, pa tudi predstavljanju, raziskovanju, vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti javnosti o dediščini. Register vsebuje osnovne podatke, varstvene podatke in predstavitvene podatke o enotah nesnovne dediščine.

Postopek vpisa

uredi

V 4. točki 7. člena Pravilnika o registru kulturne dediščine, ki ureja tudi področje nesnovne dediščine je zapisano, da pobudo za vpis v register nesnovne dediščine lahko da vsakdo. Predlog za vpis pripravi pristojna organizacija. Predlog vsebuje podatke iz drugega odstavka tega člena. Enoto nesnovne dediščine v register vpiše ministrstvo. Pravilnik je bil sprejet leta 2009, aplikativno pa bi moral biti podprt v 12. mesecih od uveljavitve.

Zvrsti nesnovne kulturne dediščine

uredi

Tabela spodaj prikazuje zvrsti nesnovne dediščine, ki jih določa Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah[2]

ZvrstOpisPodzvrsti
Ustno izročilo in ljudsko slovstvočlovekove aktivnosti, povezane z jezikovnim izražanjem kot tradicionalnim orodjem za širjenje ljudskega izročila, podatkov in znanjanarečja, pregovori in reki, uganke, šaljivke in vici, pesništvo, pripovedništvo ter mitologija in bajeslovje
Uprizoritve in predstavitveoblike glasbenega, pevskega, plesnega ali gledališkega predstavljanja in likovnega izražanja, ki se izvajajo z javnim nastopanjemgledališke uprizoritve, karnevali, folklorno-turistične prireditve, plesi, glasba, igre (otroške, odrasle, športne)
Šege in navadeaktivnosti s področja družbene kulture, ki označujejo in razlikujejo praznične in vsakdanje oblike človekovega delovanja, verovanja in vedenjaletne šege, šege življenjskega kroga, delovne in pravne šege ter praznovanja v družinskem in skupnostnem okviru
Znanja o naravi in okoljuizročila o znanju o rastlinskem in živalskem svetu, o vremenu, vodi, prostoru in vesoljuznanja o rastlinskem in živalskem svetu, vremenu, vodi, prostoru, vesolju; zdravilstvo
Gospodarska znanja in veščineznanje in veščine rokodelstva in obrtništva, trgovine in transporta ter znanje in delovne prakse nabiralništva, lovstva, kmetijstva, gozdarstva, rudarstva in industrijerokodelska in obrtna znanja, trgovina, transport, nabiralništvo, lov, kmetijstvo, gozdarstvo, prehrana, industrija
Ostalonesnovna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti

Živa mojstrovina

uredi

Živa mojstrovina je nesnovna dediščina, ki je razglašena za spomenik. Razglasitev nesnovne kulturne dediščine pomeni, da lahko kandidira za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.[3]

Viri in reference

uredi
  1. »Register nesnovne kulturne dediščine«. Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 14. maja 2013.
  2. »Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah Uradni list RS, št. 102/2010 z dne 17. 12. 2010«. Register predpisov Slovenije. Pridobljeno 11. maja 2013.
  3. »Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), 20. člen«. Uradni list RS 16/2008 z dne 15. 2. 2008.

Zunanje povezave

uredi