Cerkev svete Trojice, Ljubljana

Uršulinska cerkev svete Trojice, uradno Župnijska cerkev svete Trojice, tudi Nunska cerkev, je župnijska cerkev v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije.

Cerkev sv. Trojice
Cerkev Svete Trojice (Uršulinska cerkev) v Ljubljani
Cerkev sv. Trojice Lega na zemljevidu centra Ljubljane
46°3′0″N 14°30′7″E / 46.05000°N 14.50194°E / 46.05000; 14.50194
Kraj	Slovenska cesta 21, Ljubljana
Država	Slovenija
Verska skupnost	Rimskokatoliška
Patrocinij	sveta trojica
Zgodovina
Status	župnijska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanje	aktivno
Arhitekt	Jože Plečnik (1928, 1930, 1954), Anton Bitenc (1976-1977), Carlo Martinuzzi (1718-1726)
Uprava
Župnija	Ljubljana - Sv. Trojica
Dekanija	Ljubljana - Center
Nadškofija	Ljubljana
Ljubljana - Cerkev sv. Trojice
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik državnega pomena
Lega	Mestna občina Ljubljana
RKD št.	1980 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP	13. september 2008

Cerkev je bila zgrajena po naročilu Jakoba pl. Schellenburga v letih 1718-1726, delo kranjskega deželnega arhitekta furlanskega rodu Carla Martinuzzija v padovanskem baročnem slogu. Vzhodna stran cerkve, ki gleda na Kongresni trg, je eno najizvirnejših ljubljanskih pročelij in je izjemno plastično oblikovana. Je nekoliko umaknjena iz linije sosednjih zgradb ter obdana z majhnima konkavnima arkadnima kriloma. Fasado členijo kolosalni tričetrtinski stebri, med katerimi je stena z okni različno poglobljena. Zaključuje jo čelo po vzoru rimskega arhitekta Borrominija. Čelo sestavlja trikotnik in dveh ločnih segmentov, s tremi »gotskimi« šilastoločnimi nišami, ki najbrž namigujejo na motiv Svete Trojice. Nahaja se na Slovenski cesti.

Dvorana v notranjosti je banjasto obokana, med kolosalnimi pilastri in polstebri so kapele in kvadratni prezbiterij s kupolo. Notranjost je neposlikana, vendar bogato arhitekturno členjena. Glavni, marmornati oltar svete Trojice je leta 1744 izdelal Francesco Robba. Oltar je okrašen s simbolnimi figurami vere, upanja in ljubezni.

Cerkev je del uršulinskega samostana, ki je do izgradnje trgovske hiše Maksimarket in Trga republike obsegal tudi velike vrtove z nasadi dreves.